Bor, Matej: Šel je popotnik skozi atomski vek 12
Šel je popotnik skozi atomski vek 12 (Sloven)12
Šel je popotnik skozi atomski vek in je imel privid: zibal se je visoko v srebrni gondoli in gledal pod sabo oblino zemlje: bila je kakor pokrajina z lune: pepel je zasul zadnjo kupolo upanja in z njo zadnji spomin na to, kar je bio. In po pepelu je gazilo krdelo gnusnih demonov, in ko so prišli do kraterja, ki so oblaki vanj ocedili dež, ki ni bil dež, so planili vanj in pili, in ko so se napili, so brisali usta, ki niso bila usta, z rokami, ki niso bile roke, in se zazrli z očmi, ki niso bile oči, navzgor v njegovo srebrno gondolo. - Kdo šte? jim je rekel. - Tvoji vnuki. Atomski ljudje.
|