Bor, Matej: Šel je popotnik skozi atomski vek 2
Šel je popotnik skozi atomski vek 2 (Szlovén)2
Šel je popotnik skozi atomski vek, in ko je bil že dovolj visoko, se je ozrl navzdol, kjer je ležal atomski vek: vsepovsod, kamor je seglo oko, beton in železo, železo in beton v najrazličnejših oblikah, ki so ob neonskih lučeh metale dolge, negibne sence skozi čas. Popotnik je gledal vse to, in ko je pomislil, kako nepotrebno je njegovo srce sredi vsega tega, se mu je utrnila solza. Pala je na tla in ptiček, ki je stal tam, jo je popil. In ko jo je popil, je rekel: Grenka je tvoja solza. Zakaj je tako grenka? In še preden mu je popotnik mogel reči svoj običajni: Ne vem - je ptiček umrl. Vzel ga je v roke in ga odnesel tja dol, kjer je ležal atomski vek, da ga pokoplje. Vendar zaman: vsepovsod sam beton in železo, samo železo in beton, in niti toliko zemlje, ki rodi rože in ptice, da bi našel grob za ptico in zasadil rožo nanj.
|